»Evropski pokal? Da, ampak Chelsea ne bo zraven!«

PRO uefa

Letos mineva 60 let od ustanovitve evropskega pokala oziroma sedanje Lige prvakov. Osvojitev slednje velja za največjo nogometno vrednost, ki jo klub lahko doseže.

Prototip evropskih pokalov je nastal v avstro-ogrski državi v letu 1897, kot Chellenge Cup. Prvi večji evropski pokal pa je bil Mitropa pokal, ki je zaživel leta 1927 in se ohranil vse do leta 1992. V njem so sodelovale ekipe Italije, Madžarske, Čehoslovaške, Jugoslavije itd. Leta 1930 pa je švicarski klub Servette organiziral t.i. Pokal narodov, kjer je nastopilo deset evropskih ekip (večinoma vsi prvaki v svojih ligah), zmagovalec pa je bil Madžarski Ujpest. Pokal pa je bil odigran le leta 1930, saj finančno ni bil uspešen. Ob koncu leta 1954 so nekateri angleški klubi igrali prijateljske tekme z ostalimi evropskimi ekipami. Mediji so se do teh tekem obnašali tipično britansko. Če so angleži zmagali, so zganjali vik in krik, če so izgubili, pa tekmi niso dajali velike vrednosti. Wolverhampton Wanderersi so bili tedaj aktualni državni prvaki. Ponosno so razkazovali svojo najnovejšo pridobitev v obliki razsvetljave stadiona. Dva ogromna stolpa, vsak s po šestdesetimi svetilkami, sta ponosno krasila stadion Molineux. Igralci so celo nosili posebne drese imenovane »Old Gold«, ki naj bi bili posebno vidni pod novo razsvetljavo. Decembra 1954 so Wanderersi najprej premagali Spartak iz Moskve, kasneje pa so igrali proti madžarskemu klubu Honved. Slednja tekma je dodobra začinila medijski pomp, saj je prejšnje leto angleška izbrana vrsta doživela dva huda poraza proti odlični selekciji Madžarske. Slednji so jih premagali s 3:6 na Wembleyu in s 7:1 v Budimpešti. To je bil za (pre)ponosne Angleže velik udarec. Alfa in omega naših vzhodnih sosedov je bil Ferenc Puskas, kapetan Honveda, ki je še s šestimi reprezentančnimi kolegi zbujal strah in trepet ob prihodu na Molineuxu. Billy Wright, kapetan Wanderersev, je bil prav tako kapetan angleške selekcije, tako da je bil medijski naboj res izrazit.

Madžari so hitro povedli in ob polčasu nadigrali Wandererse z dvema zadetkoma. Vendar se domači niso vdali v usodo. V drugem polčasu, ki ga je prenašal tudi BBC, so obrnili izid in nekako čudežno zmagali s 3:2. Domači mediji so o tekmi govorili samo o superlativih:

cfc uefa2

Daily Express: »Wolverhampton Wanderers so postali prvaki Evrope! Odpihnili so mogočne Madžare in jih popolnoma nadigrali!« 

Daily Mail: »Bila je veličastna borba, kjer je Wolverhampton dokazal, da lahko premaga vsak klub onkraj Anglije! Slavimo Wandererse, kot prvaka Evrope! To je največja zmaga Anglije po koncu druge svetovne vojne.«

Gabrile Hanot, izkušeni novinar francoskega častnika L'Equipe in zagovornik FIFE, ni bil tako prepričan v superiornost Wanderersov. Menil je, da bi Wolverhampton moral odigrati še tekmi s Spartakom in Honvedom tudi v gosteh, preden bi jih razglasili za prvake. V enem izmed člankov je zapisal, da bi morali ustanoviti tekmovanje v katerem bi se pomerili vsi najboljši evropski klubi. Hanot je tedaj predstavil realizacijo projekta vsem večjim evropskim nogometnim zvezam, seveda tudi angleški FA. Najbolj pa so bili nad idejo navdušeni Španci, nasploh Santiago Bernabeu, tedanji predsednik madridskega Reala. Skupaj še z dvema novinarskima kolegoma se je Hanot postopoma lotil projekta.

cfc uefa1

V začetku leta 1955 so izbrali 18 klubov, ki so takrat v Evropi kotirali najvišje in ki so bili pripravljeni sodelovati. Med njimi je bil tudi Chelsea, ki je takrat vodil v First Division. Pravkar ustanovljena FIFA je o ideji tekmovanja v začetku oklevala, a je sčasoma privolila v organizacijo. Hanot in predstavniki FIFE so se dobili v Ambassador hotelu v Parizu in določili format tekmovanja. Naredili so celo žreb skupin. Nasprotniki Chelseaja so bili švedski Djurgarden, škotski Hibernians in nemški Rot Weiss iz Essna.

Hibernians sicer tedaj ni bil prvak ampak je imel edini stadion z reflektorji, ki je omogočal večerne tekme. FIFA je prižgala zeleno luč in maja 1955 je tekmovanje dobilo tudi pravno osnovo. Chelsea je bil v sezoni 1955/56 prvak Anglije in bi seveda moral nastopiti. Tu pa je na angleška zveza pokazala rdeči karton in prepovedala nastop v cfc uefa3novoustanovljenem evropskem tekmovanju. Uradna razlaga je bila, da zaradi natrpanosti tekem v domačem prvenstvu ne bi mogli izpolnjevati še evropskih obveznosti in da jih evropske tekme pravzaprav ne zanimajo. Za odločitvijo pa naj bi stal tajnik zveze Alan Hardeker, ki je slovel po tem, da je sovražil vse, kar ni bilo britanskega. V ozadju se je že od leta 1928 odvijala tiha vojna med FA in FIFO, saj so velikokrat prišli navzkriž. Menili so tudi, da je angleška liga pač najmočnejše tekmovanje in da njihovi klubi ne rabijo evropskih tekem, da bi dokazali svojo dominanco. Žrtev tega pa je bil Chelsea, ki bi moral postati prvi angleški klub, ki bi zaigral v predhodnici Lige prvakov.

Tako je Chelsea ostal praznih rok v tekmovanju, ki bi zagotovo spisal drugačno klubsko pot. Strokovnjaki so si enotni, da bi tedanje moštvo, na čelu s trenerjem Tedom Drakeom, lahko doseglo zelo visoko uvrstitev, saj so sodili v najožji krog favoritov.

Lep pozdrav do naslednjega tipkanja! Up the Chels!!
Profesor (@gospod_profesor)

profesor1

 

 

Deli z ostalimi

FANSHOP300x600

                  CHE SLO new

Navijaški klub Chelsea Slovenija
Zupanova 16
1225 Lukovica

Kontakt:
info@chelseafc.si

Za kar najboljšo uporabniško izkušnjo ta spletna stran uporablja piškotke. Več informacij: Pravila o zasebnosti.

Sprejemam piškotke na tej strani

Direktiva EU o uporabi piškotkov