Chelseajev 'Alex Ferguson'

V modernejših časih Chelsea ne slovi kot klub, ki bi bil naklonjen dolgoletni trenerski navezi. Od leta 1996 se je na klopi zamenjalo kar štirinajst trenerjev. Vendar pa včasih stvari niso izgledale tako nekonsistentne.
Tretji trener Chelseaja po vrsti je bil Škot David Calderhead. Nekdanji škotski nogometaš je leta 1900 prevzel Lincoln City, kjer je v sezoni 1906/07 presenetljivo premagal Chelsea in s tem naredil velik vtis na tedanjo upravo bodočih delodajalcev. Še isto leto je podpisal za Modre.

Ob prihodu na Stamford Bridge, leta 1906, je imel David le eno nalogo: kupi najboljše nogometaše z Otoka in se bori za lovorike. Klub je s svojim finančnim vložkom močno zrastel v smislu propagande in popularnosti. Podrl je ker nekaj takratnih poslovnih rekordov v Angliji. Ker se je na veliko kupovalo je FA prvič uvedla časovno omejitev prestopov, kot jo poznamo še danes. Kljub silnim okrepitvam pa lovorik ni bilo. Njegovi začetki trenerstva pri Chelseaju so bili vse prej kot vzpodbudni. Izgubil je kar šest od sedmih uvodnih srečanj. K sreči je ujel pravo frekvenco z igralci in stopnjeval formo, na koncu je Chelsea zasedel 13. mesto v takratni prvi ligi. Kasneje je sledilo ogromno vzponov in padcev, a se je David obdržal na klopi zavidljivih 26 let! Med njegovim kadrovanjem je klub sicer dvakrat izpadel v drugo ligo, a se je vedno vrnil nazaj med elito.
Njegov največji uspeh je bilo FA finale leta 1915. Calderheadovi varovanci so bili na zmagovalnem pohodu proti prvi lovoriki kluba. Do finala so premagali Swindon Town, Arsenal, Manchester City, Newcastle in Everton. Finale bi se moralo igrati v Londonu a so zaradi napetega ozračja (bližala se je prva svetovna vojna) tekmo prestavili na Old Trafford. Tekmo so mediji poimenovali »Khaki Cup Final« saj je bilo veliko gledalcev oblečenih v »Khaki« vojaško uniformo. Khaki v hindujščini pomeni svetlo kombinacijo rjave in rumene barve. Uniformirani gledalci so bili v stanju pripravljenosti za poziv v vojsko. V finalu se je Chelsea pomeril proti favorizirani ekipi Sheffield Uniteda. Finale je Sheffield zanesljivo dobil s 3:0. Tako je moral Chelsea na naslednji finale FA pokala čakati kar 52 let.
Kasneje se je Chelsea uspel še dvakrat prebiti v polfinale FA pokala, v sezoni 1919/20 pa je konkuriral celo za »dvojčka«. Sreča je obrnila hrbet in v polfinalu FA pokala je bila boljša Aston Villa, v ligi pa so igralci Chelseaja na koncu zasedli tretje mesto.

Calderhead je bil zelo plašen možakar in se ni rad izpostavljal medijem. Tako se ga je prijel vzdevek »Sfinga Stamford Bridga«. Vendar pa je po drugi strani vedno skrbel, da je imel tisk kaj pisati o Chelseaju. Opravil je kar nekaj zelo odmevnih in zvezdniških prestopov v Chelsea za takrat vrtoglave vsote. Pripeljal je Gallacherja, Jacksona in še nekaj »svojih« škotskih nogometašev. Sploh Gallacher je bil velika zvezda, ki je za 25000 funtov prestopil iz Newcastla. V vseh štirih sezonah na Bridgu je bil najboljši strelec. Kljub vsem okrepitvam in glamurju pa Calderhead ni prinesel lovorike v vsej svoji eri na klopi Chelseaja. Junija 1933 je bil odpuščen. Pet let kasneje je umrl, star 73 let. Nekaj časa je v Chelseaju igral tudi njegov sin David Calderhead Jr.
Calderhead je tako vodil Chelsea na 966 tekmah, kar je seveda absoluten rekord na Bridgu. Sledi mu Ted Drake s 427 tekmami. Za primerjavo, Jose Mourinho jih ima trenutno »na računu« 296.
Spodnja tabela prikazuje trenerje v Angliji, ki imajo najdaljši staž pri enem klubu. Calderhead je na 14. mestu.

Lep pozdrav do naslednjega tipkanja! Up the Chels!!

Profesor (@gospod_profesor)