Že kar pol leta sem čakal, da si končno ogledam tekmo Chelsea v živo z Stamford Bridgea.
Končno je prišel petek, ko sem z preostalimi člani našega kluba se znašel na letalu Easyjeta za London Stansted.
Tako sem prvič letel z letalom a ni bilo nobenega straha.
Naša šestorica (Lajko, Nastja, Luka, Hook, Essien in jaz) opravila z vlakom do Liverpool Streeta od tam naprej pa z podzemnim vlakom (rumenim in zelenim) do Earls Courta. Tja smo prišli okrog polnoči in smo samo odšli nekaj pojest v McDonaldsa in potem v hostel, kjer smo utrujeni od vožnje popadali v postelje.
V soboto zjutraj smo jaz, Hook, Luka in Essien odšli peš do Chelsea Megastora, kjer sem si nakupil kar veliko stvari, za sebe sem kupil nov dres z Luizom na hrbtu, ter kapico Chelsea, za svojo družino pa še več stvari.
Prišli so še ostali, da smo dvignili karte za tekmo, sam sem dobil svojo true blue kartico, potem smo skupaj odšli po pivo v trgovino in se utaborili na znanem prostoru, kjer smo vadili pesem ¨Chelsea Champion¨.
Čas je bil da gremo do stadiona, kjer smo kmalu opozorili nase z našo pesmico najprej pred enim zidom, kasnje še pred kipom Petra Osgooda, tam so nas začeli slikati še drugi med njimi tudi Chelsea TV, ki je tudi naredila reportažo o nas.
Čas je hitro minel in morali smo pred 3 vhod, za katerega smo imeli karte.
Ko smo prišli na stadion je bil občutek fenomenalen, takoj smo se morali slikati, si pogledati naš baner, najprej smo ogledali naše z hrbta saj smo bili za njimi na Shed Uperju. Jasno, da smo navijali za naše in nasprotniku peli ¨ malo vas je malo vas je p…¨ in našim smo pomagali, da je sodnik izključil enega igralca Stoka. Tekma je bila zelo napadalna s strani Chelsea, a dokler ni prišel v igro Sturridge ni padel zadetek, takrat pa je Mata podal Drogbaju, ki je zabil gol. Štadion je ponorel ni bilo časa ujeti gola z sliko ali naši igralcev, kako so proslavljali, tega se ne da opisati to moreš doživeti.
Po tekmi smo najprej videli Lucas Piazona, s katerim smo se slikali in nam je dal avtograme, potem smo čakali še ostali zvezdnike. Enim je uspelo priti do fotke z našo zdravnico Evo Carneiro, za finale pa še Frank Lamparda, ki je prijazno dal vsem avtograme do slike z njim pa nismo prišli, ker je bila prevelika gužva.
Potem smo odšli nazaj proti Hostelu, se preoblekli šli nekaj pojest in popit in odšli spat.
V nedeljo zjutraj smo se okrepčali nekaj pojedli spili kavo in odšli na podzemno železnico, vlak do Stansteda in z letalom nazaj odleteli nazaj na Brnik, kjer smo se hitro poslovili in odšli vsak v svojo smer, sam sem prišel domov šele ob 19:00.
Last edited by rover on 12 Mar 2012, 13:04, edited 1 time in total.
Za tale čudovit vikend oz annual trip to London ostanejo neverjetni spomini in fotke, ki se jih ne da opisati, to moreš doživeti.
Tukaj je nekaj slik z samega potovanja na tekmo:
Ne vem če se da downloadat slike v polni ločljivosti? Zatorej, če kdo želi kako sliko v polni ločljivosti naj mi pošlje mail s številkami slik na potko.touchdown@gmail.com
Ne vem če se da downloadat slike v polni ločljivosti? Zatorej, če kdo želi kako sliko v polni ločljivosti naj mi pošlje mail s številkami slik na potko.touchdown@gmail.com